Enduro motoristične poti: Stoletje po I. svetovni vojni

Enduro motoristične poti: Stoletje po I. svetovni vojni

Od leta 1915 do leta 1917 je bilo območje Zgornjega Posočja del soške fronte. Tu so se bojevali, trpeli in umirali pripadniki številnih narodov. Iz tega obdobja so se ohranile številne ostaline kot so strelski jarki, utrdbe, kaverne, spominska obeležja, vojaška pokopališča, kapele… Od 30. junija 2007 so muzeji na prostem ter najpomembnejše ostaline in spominska obeležja soške fronte v Zgornjem Posočju povezani v Pot miru.Posvečena je spominu na številne žrtve prve svetovne vojne. Njen namen je obiskovalcem predstaviti kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti Zgornjega Posočja.

Z enduro motorjem si lahko ogledate:

Muzejska zbirka Posočje 1915-1917, Idrsko

Posamezni domačini, ki so se za dogajanje med soško fronto bolj zanimali, so zbrano gradivo uredili v zasebne muzejske zbirke. Zbiratelji so tem predmetom namenili posebne prostore v svojih domačih hišah in jih odprli za javnost. Prisluhnite njihovim zgodbam tudi vi!

Matic Volarič, Idrsko 29, 5222 Kobarid,
GSM: 051 302 239

Kolovrat, Muzej na prostem prve svetovne vojne

Muzej na prostem se nahaja na izredno razglednem grebenu Kolovrata. Greben Kolovrata je prehodno območje med Zgornjim Posočjem na slovenski strani in Benečijo na italijanski strani. Muzej na prostem se nahaja na izredno razglednem grebenu Kolovrata. V času prve svetovne vojne je italijanska vojska tu zgradila obsežen sistem svoje tretje obrambne črte, poimenovane »linea d’armata«. Dostop: Na cesti med Kobaridom in Tolminom v naselju Idrsko zavijemo proti vasi Livek (5 km), tam pa levo proti Livškim Ravnam (4 km). Nadaljujemo še 3 km po grebenu Kolovrata do manjšega parkirišča. Pri informacijski tabli je vstopna točka na muzej na prostem. Dostop je možen tudi iz vasi Volče (Tolmin) ali z italijanske strani. Muzej na prostem Kolovrat je del Poti miru, ki povezuje ostaline 1. svetovne vojne.

Lukčeva hiša – etnološki spomenik – Kambreško

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske in kulturne vrednote, ki so značilne za območje Kanalskega Kolovrata, je bila kuhinja z ognjiščem v Lukčevi hiši proglašena za etnološki spomenik. Hiša, ki je bila v prvih letih 20. stoletja sprva prodajalna z živili, nato gostilna, je bila kasneje obnovljena. Najpomembnejše v tej hiši je v kamnu tlakovana vhodna veža in kuhinja z ognjiščem in krušno pečjo iz 19. stoletja. Ognjišče je v celoti kamnito in dostopno s treh strani.

Poleg delno ohranjene ognjiščne opreme, je sestavni del ognjišča tudi originalna ognjiščna klop. Ogenj je poleg svoje osnovne naloge – kuhanju vsakodnevne hrane, imel še eno pomembno funkcijo: služil je ogrevanju prostorov. Levo od ognjišča stoji samostojna peč za peko kruha, ki z ognjiščem ni bila neposredno povezana. Bližino obeh je po vsej verjetnosti narekovalo le skupno odvajanje dima.
Ognjišče v Lukčevi hiši je eno zadnjih ohranjenih na Kanalskem Kolovratu in je tudi nazoren primer razvoja arhitekture v teh krajih. V hiši lahko poleg ognjišča občudujete tudi etnološko zbirko, zbirko različnih starih dokumentov, pisem, zapisov, slik ter muzejsko zbirko predmetov iz prve svetovne vojne, najdenih predvsem v okolici Kambreškega in Globočaka. Del muzejske zbirke so tudi nedavno najdeni predmeti vojaške bolnišnice, kjer so se zdravili italijanski vojaki in celo general Badoglio.

Most na Soči  – mali muzej “Tolminsko mostišče”

Peter Kogoj
Most na Soči 53
SI – 5216 Most na Soči
T: 05 388 70 45
M: 031 699 968
kogoj5er@yahoo.com

V malem muzeju je razstavljenih okoli 1000 predmetov italijanske, avstroogrske in nemške vojske, najdenih na območju avstroogrskega 15. korpusa (od Avč do Batognice).
Lokacija: ob jezeru poleg mosta čez reko Sočo.

Nemška kostnica

Na vhodu v preddverje so kovana vrata, oblikovana iz puškinih cevi.Leta 1938 je bila dokončana »nemška kostnica«, ki jo je gradilo podjetje iz Münchna. V njej je pokopanih 965 nemških vojakov. Klesance zanjo so pripeljali iz Nemčije. Na vhodu v preddverje so kovana vrata, oblikovana iz puškinih cevi.Notranjščina kapele je razdeljena na dva dela: v prvem so izpisana imena padlih na hrastovih ploščah, v drugem, ki ga od prvega loči umetno kovana čipkasta pregrada, pa so prav tako izpisana imena padlih v treh lunetah v mozaični tehniki.
Sredi tega prostora je grobnica neznanemu vojaku, na kateroposije žarek ob sončnem solsticiju.
Nahaja se na levem bregu reke Soče v neposredni bližini Tolmina. Iz Tolmina pelje cesta približno 1 km mimo šolskega centra.

Javorca, spominska cerkev Svetega Duha

Visoko nad strugo Tolminke se dviga leseno svetišče – spominska cerkev Svetega Duha v Javorci.Posvečena je padlim avstro-ogrskim branilcem tolminskega bojišča soške fronte(1915–1917).Kot najlepši spomenik 1. svetovne vojne na ozemlju Republike Slovenije se je leta 2007 uvrstila med zgodovinske spomenike, ki nosijo znak evropske kulturne dedišcine.Je tudi ena izmed postaj na zgodovinski poti Pot miru, ki povezuje spomenike in ostaline 1. svetovne vojne v Zgornjem Posočju.Nad vhodnimi vrati je napis:Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916. Objekt je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling (1878–1974), tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Géza Jablonszky.Zgradili so jo avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti; iz kamenja obzidje in spodnji del, iz macesnovega lesa pa zgornji del konstrukcije.Z razgledne terase ob cerkvi se razgrinja pogled na veličastni Rdeči rob, očarljivo verigo tolminsko-bohinjskih gora ter zaobjame valovito mehkobo okoliških hribov.Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom PAX(mir). Zunanjščino krasijo tudi grbi dvajseterice dežel, ki so sestavljale Avstro- Ogrsko.V notranjosti je na hrastovih ploščah, ki simbolizirajo liste spominske knjige, po sistemu vojaške hierarhije vžganih 2564 imen na okoliških bojišcih padlih avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na Ločah pri Tolminu.Več informacij lahko najdete v brošuri Javorca – Spominska cerkev Svetega Duha.

Tolminska korita – Hudičev most

Slikovita in divja korita, najnižja vstopna točka v Triglavskem narodnem parku.Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, ki so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem.Tolminska korita so najnižja in verjetno najlepša vstopna točka v Triglavski narodni park. Krožna pot nas vodi skozi korita Tolminke in korita Zadlaščice; največji zanimivosti sta velika zagozdena skala – Medvedova glava, in Hudičev most, razpet 60 m visoko nad modrikasto Tolminko.

Italijanska vojaška kapela v Gabrjah

Kapelo je leta 1920 zgradil IV. polk alpinov, pripadnikov italijanskih gorskih enot, na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču. Na pokopališču so bili pokopani italijanski vojaki, ki so izgubili življenje med majem 1915 in marcem 1916 v bojih na Mrzlem vrhu in Vodelu. Njihove posmrtne ostanke so med obema svetovnima vojnama prenesli v Oslavje nad Gorico. Stebričasti vhod kapele krasi napis Torneranno. V notranjosti je 8 marmornih plošč, na katerih so napisana imena 219 padlih vojakov. V sredini kapele je velik križ, delo kiparja Giuseppa Rifesserja, ter kopija lesenega kipa alpina, ki moli na grobu neznanega tovariša. Kapela je bila po drugi svetovni vojni uporabljena v gospodarske namene ter pozabljena vse do konca 90-ih let, ko je bila obnovljena. Pod cesto lahko vidimo ostanke bivalne utrdbe, ki so jo italijanski vojaki poimenovali Ridottino.

Italijanska vojaška kapela v Ladrah

Na zahodnem delu vasi Ladra stoji italijanska vojaška kapela, delo arhitekta Giovannija Micheluccija. Posvečena je bila 30. maja 1917. Služila je za verske obrede na prostem. Kapelica je sezidana iz obdelanega kamna. V južni in severni steni so gotsko zaključena okna. Prižnica je postavljena na jugovzhodni vogal. Obnovljena je bila v letih 1993 in 2005.

Zbirka Botognice, Drežnica

Posamezni domačini, ki so se za dogajanje med soško fronto bolj zanimali, so zbrano gradivo uredili v zasebne muzejske zbirke. Zbiratelji so tem predmetom namenili posebne prostore v svojih domačih hišah in jih odprli za javnost. Prisluhnite njihovim zgodbam tudi vi!

Mirko Kurinčič, Drežnica 22a, 5222 Kobarid,
tel.: 05 384 86 01,
GSM: 031 743 023

Italijanska kostnica – Kobarid

Kostnica italijanskih vojakov je bila dograjena leta 1938 in jo je 18. septembra slovesno otvoril Benito Mussolini. Je delo kiparja Giannina Castiglionija in arhitekta Giovannija Greppija. Zgrajena je v obliki treh osmerokotnih krogov, ki se koncentrično zožujejo proti vrhu, kjer stoji cerkev sv. Antona.  Z okoliških vojaških pokopališč so v kostnico prenesli posmrtne ostanke 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Njihova imena so vklesana v plošče zelenkastega serpentina. Ob kostnici so postavljena tudi spominska obeležja, posvečena italijanskim vojakom, ki so bila leta 1981 prenesena z Bovškega. Na poti iz Kobarida do cerkve sv. Antona je postavljeno štirinajst postaj križevega pota. S kostnico in križevim potom upravlja italijanska država.

Kobariški muzej

Kobariški muzej je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno na soški fronti. Prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu. Številni zelo zanimivi eksponati, relief Posočja, bogato fotografsko gradivo, rekonstrukcija kaverne in dokumentarni film prikazujejo eno največjih bitk v gorati pokrajini v vsej zgodovini človeštva. V muzeju je predstavljena Kobariška od prazgodovine do danes. Izmenjuje se tudi veliko gostujočih razstav. Po številu obiskovalcev sodi Kobariški muzej med najbolj obiskane slovenske muzejske zbirke. Leta 1992 je prejel najvišje državno priznanje, Valvazorjevo nagrado, leto kasneje pa Muzejsko nagrado Sveta Evrope.

Gregorčičeva 10, 5222 Kobarid, Slovenija,
tel.: 05 389 00 00, 
www.kobariski-muzej.si

Leave a Comment